Lep pozdrav celi blogosferi..
Bral sem vaše prelepe kometarje, ki jih je bilo mnogo, več deset če se ne motim. Ampak prišel je računalniški virus in izbrisal use prizanesel je samo trem ki so ostali.
Najbol sm pogrešal kako Šnožečanko, da bi utaknila svoj nos in kometirala , toda ni. Presenetil me je pa mož, ki je ravno tako RIBA kot jaz in je nedolgo nezaj praznoval svoj rojstni dan tako da widiz usje naj. Predlagal je spremebe, ki jih podpiram morda jih bom u prihodnosti tudi naredim... SIcer pa moram to prespat in premislit.
do naslednjic pa vam objavljam pismo enega sotrpina ki je tudi tako kot jaz trpel pri sestri Rebeki.
Potem pa sva šla do Cola in tam zavila za Javornik - proti Kanjemu dolu, kjer sem v sedmem razredu preživel (dobesedno) tridnevne priprave na birmo. Ugotovitve? Precej bolj poštiman dom, ogromno igral, urejena okolica, wcji, popolnoma drugače kot pred leti, ko sem bil tam. Samo za vas sem se potrudil in izbrskal “Poročilo o vikendu s Svetim Duhom - 18.1. - 20.1.2002″ - pustolovščina s Svetim duhom. Tako sem napisal, ko sem bil v 7. razredu:
V petek, 18. januarja smo se ob 15.00 odpravili na pustolovščino s Svetim Duhom v Kanji Dol. Tam smo se najprej nastanili v sobah in potem smo se v jedilnici razdelili v skupine. Bilo je veliko snega. V skupinah smo se najprej igrali razne igrice do (po mojem okusu) “slabe večerje” (zelenjavna mineštra). Seveda smo pred in po jedi molili. Po večerji smo se igrali do 23.00, potem pa smo zmolili in šli spat. Bilo je zelo mraz, a vseeno sem v spalni vreči še kar dobro spal. Zjutraj smo se zopet zbrali v jedilnici, si razdelili opravila, zmolili in pozajtrkovali. Po zajtrku je morala naša skupina poskrbeti za zgornje nadstropje (pomesti, očistiti WC) in še sestaviti prošnje. Očistil sem WC in sestavil prošnjo, ko sem zagledal nekega “hribolazca”, ki hodi proti našemu domu. Bil je naš župnik. Potem smo imeli mašo (11.00 - 12.00). Po maši smo vsi nestrpni pojedli kosilo in se šli sankat. S sestro Rebeko smo hoteli iti na Javornik, a na žalost se je nekaj naših “sotrpinov” vrnilo v dom, zato smo se tudi mi morali vrniti. Ko smo se vrnili domov, jih je sestra Rebeka okarala in jim določila kazen (cepljenje drv, čiščenje, priprava dvorane, kidanje snega). Ostali smo se šli sankat v bližnjo okolico. Ampak zvečer ni bilo pravega vzdušja, saj smo vsi malo zamerili sestri Rebeki, ker ni pogledala podlage pri igri “Lev”, tako da si je Ana zjutraj pri igri zlomila nogo. V soboto smo šli zgodaj spat (22.00), saj smo bili izčrpani. V nedeljo pa smo se zjutraj že zgodaj zbudili in smo imeli na podstrešju mašo. Po maši smo se vsi veseli napotili domov. Pustolovščina je bila kar zanimiva, le hrana in ogrevanje nista bila po mojem okusu. Rade volje bi šel še na kakšen tak viken, a le, da bi bilo za odtenek modernejša in na bolj obljudenem kraju.
———————–
To poročilo je prebral župnik, zato tudi ni toliko kritik. Kolikor se spomnim za nazaj, sem bil jezen zaradi:
- majhnega kaloriferčka v sobi in nekaj milimetrskih šip v slabo tesnjenih oknih
- spanja na nekajcentimetrski spužvi
- katastrofalne hrane (še dobro, da sem si nasel s seboj Toffifee, sicer bi bil umrl)
- odnosa sestre Rebeke do otrok (klofute, “Te bom vrgla ven ponoči in te zaklenila, potem pa si sam pomagaj.” - do najbližjega soseda je 5 km, teženje)
- tega, ker nisi dobil pijače (=kompota), če nisi pojedel zelenjevne mineštre. Bljak.
- ker si moral vso hrano oddati in je nikoli več nisi videl, ker je bila lepo spravljena v plastičnih zabojih v kuhinji (Toffifee sem skril, še dobro)
- ker tam ne lovi mobitel, ker tam sestra Rebeka nima telefona, ker tam plužijo 1x tedensko, ker tiste kraje obišče poštar 1x tedensko (in še dobro, da je prišel tisti dan, ko si je Ana zlomila nogo in jo odpeljal v poštnem Kangooju v bolnišnico)
- ker je bil WC v zgornjem nadstropju hleva, zraven voza za seno (tistega za traktor), kjer je bilo prekleto mraz, zato sem bil tudi 3 dni “zaprt”, če me zastopite, in do tiste nedelje, ko sem prišel domov, se mi domača školjka še nikoli ni zdela tako čudovita. Ampak ok, sem preživel in še vedno sem tu, kajne? :)